Za vami je prva prava izkušnja s slovensko reprezentanco. Kako vam bo ostala v spominu južnoameriška turneja?
Žal priložnosti za igro nisem dobil, vendar je bilo zelo lepo potovati v Južno Ameriko in trenirati z najboljšimi slovenskimi nogometaši. Vsekakor mi bosta ta dva tedna ostala za vedno v spominu. Upam, da si bom v prihodnje znova prislužil vpoklic in takrat tudi priložnost za igro.
Kako so vas fantje sprejeli in s kom ste se najbolje ujeli?
Fantje so me super sprejeli in prav nobenih težav ni bilo s tem. Vsi so zelo v redu, predvsem pa so preprosti, tako da smo se hitro ujeli. Z vsemi se zelo dobro razumem, mogoče še najbolj z Alešem Mertljem, s katerim sva si tudi delila sobo.
Kako bi ocenili treninge? Kako je bilo vaditi z igralci na najvišji ravni?
Moram priznati, da so bili treningi na začetku fizično zahtevni, saj so imeli nekateri igralci pred prihodom v reprezentanco že nekaj dni odmora in selektor jih je želel čim hitreje vrniti v želeno pripravljenost. Sicer pa so bili treningi zelo zanimivi in mislim, da sem z njimi opravil dobro.
Infrastruktura in igrišča so bila v zelo slabem stanju. Koliko vam je to oteževalo treninge in tudi igranje tekme v Urugvaju?
Res je, da so stadioni zelo stari in da so jih tekom let zelo malo renovirali, vendar nam to ni pretirano oteževalo treningov. Še najmanj pa nas je to motilo na tekmi v Montevideu, saj je bil stadion poln in pogled na tribune je bil enostavno veličasten. Z nekoliko slabšo in starejšo infrastrukturo se nismo veliko ukvarjali.
Na igrišču ste proti močnima reprezentancama Urugvaja in Argentina pustili zelo dober vtis. Od blizu ste videl igrati največje zvezdnike svetovnega nogometa. Kakšen vtis so pustili na vas?
Odigrali smo dve dobri tekmi, čeprav bi si na prvi zaslužili remi oziroma vsaj zadetek, saj smo prvi polčas odigrali odlično. Na drugi tekmi je bila že opazna utrujenost, predvsem pa je za razliko poskrbela kakovost argentinske reprezentance, ki je zares vrhunska. Kdor v živo ne vidi teh mojstrov nogometa, se sploh ne zaveda, kako vrhunski so. Že tako ali tako sem ljubitelj Messija, vendar sem šele sedaj, ko sem ga gledal v živo in le nekaj metrov stran, dokončno spoznal, kakšen velemojster nogometa je.
Kdo vas je najbolj navdušil?
Najbolj me je zagotovo navdušil Messi, ki je res poseben. Neverjetno je, s kakšno lahkoto lahko preigra enega, dva igralca zapored. Mislim, da je tega zmožen le on. Ko ga neprestano spremljaš, nemudoma opaziš njegovo gibanje po igrišču in kako vsak trenutek išče prostor, kjer bi lahko sprejel žogo in se obril proti golu. Vrhunsko!
Ali ste s kom uspeli zamenjati dres?
Dresa mi na žalost ni uspelo zamenjati na nobeni tekmi. Sem pa lahko domov odnesel svoje drese, s katerimi bom razveselil predvsem svojce in prijatelje.
Ali ste po reprezentančni akciji dobili kakšen odziv selektorja Srečka Katanca?
Če sem iskren, s selektorjem na štiri oči nisva govorila. Morda bo za to čas kdaj pozneje.
Pred tekmo z Argentino vas je nekoliko zdesetkala zastrupitev s hrano. Ste imeli tudi vi težave? Kako bi sicer ocenili tamkajšnjo kulinariko?
Mislim da nekaj ni bilo v redu z zelenjavo, tako da smo imeli nekateri težave z želodcem. Samir Handanović zaradi tega proti Argentini sploh ni mogel nastopiti. Tudi sam sem imel prebavne težave, vendar na srečo le nekaj ur. Kulinarika je sicer podobna slovenski, razen tega, da je bil skoraj vsak dan na voljo argentinski steak, ki pa je res okusen.
Kakšen vtis sta na vas pustila Urugvaj in Argentina oziroma južna Amerika na splošno?
Bilo mi je zelo všeč, še posebej Montevideo, ki je zelo lepo mesto. Buenos Aires je pač velemesto in temu primeren je tudi promet. Tudi sami smo, kljub policijskemu spremstvu, padli v prometni zamašek in se precej načakali. Morda je bila to edina slaba točka tega potovanja. Sicer pa bi veliko raje živel v Montevideu kot v Buenos Airesu.
Družili ste se tudi s slovensko manjšino v Argentini, ki vas je sprejela zelo čustveno. Kako je bilo?
Prišli so pogledati enega od treningov in nas pozdraviti. Nekateri so se hoteli slikati, drugi so želeli avtograme. Bilo je bilo zelo prijetno spoznati Slovence, ki živijo tako daleč od svoje matične države. Tudi njihova podpora na tekmi v Buenos Airesu je bila velika spodbuda za nas.
Kaj ste odnesli od tokratne reprezentančne akcije in kaj ta pomeni za vašo nadaljnjo kariero?
Odnesel sem veliko. V prvi vrsti to, da je potrebno na vsakem treningu vaditi na polno, kajti niti eden igralec v reprezentanci ni varčeval z močmi. Vsak si je želel in je na koncu tudi dal od sebe vse, kar je lahko v danem trenutku. Ta vpoklic za mojo kariero ne pomeni nič drugega, kot da se moram na vsakem treningu in tekmi še naprej truditi po najboljših močeh. To je edini način, da si prislužiš vpoklic, potem pa bomo videli, če bo dovolj, da bom zraven tudi ob naslednjih akcijah.
Kdaj se boste priključili pripravam Nogometnega kluba Domžale in kako boste izkoristili teh nekaj dni odmora?
Pripravam se bom najverjetneje priključil na začetku drugega tedna, torej 23. junija. Slaba dva tedna odmora bom izkoristil za oddih na morju in za praznovanje svojega 21. ter očetovega 50. rojstnega dneva.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič in NZS
