Pod drobnogledom: Žiga Dajčman

Tekmovalni premor v Mladinskem nogometnem centru Domžale poteka že dober mesec dni. Vadbo v teh dneh lahko izvajajo samo profesionalni športniki, eden izmed njih pa je 18-letni kapetan mladinske zasedbe Žiga Dajčman. 187 centimetrov visoki nogometaš je spregovoril o svojih nogometnih začetkih, življenju v Domžalah in ciljih, ki so povezani s članskim moštvom rumene družine in reprezentanco Slovenije.

Prvi koraki

Moj prvi nogometni klub je NK Bela Krajina, saj prihajam iz Črnomlja. V okolju, kjer sem odraščal, sem se z nogometom začel ukvarjati, ko sem bil star pet let. Dres Bele Krajine sem nato nosil naslednjih deset let, leta 2017 pa sem se odzval povabilu in prestopil v Domžale. S petnajstimi leti sem tako odšel prvič od doma.

V družini se pred mano ni nihče ukvarjal z nogometom, tako da sem začel trenirati zaradi prijateljev. Skupaj smo obiskovali vse mlajše selekcije Bele Krajine. Bili smo kar tekmovalni in na igrišču skupaj preživeli ogromno časa. V ospredju je vselej bila zabava.

Vse do prihoda v Domžale sem imel, verjeli ali ne, vlogo napadalca. Sedaj igram že četrto sezono na položaju osrednjega branilca in moram povedati, da se tukaj odlično počutim. Zakaj je prišlo do takšne spremembe, ne vem (smeh). Trener Dejan Dončić se je tedaj tako odločil in mislim, da je imel kar prav. Odkar sem prispel v Domžale sem hkrati član mlajših reprezentanc in tudi tam prav tako, od prvega dne dalje, igram kot štoper.

Pri mladih nogometaših mislim, da najzahtevnejši izziv predstavlja popolna osredotočenost oziroma koncentracija tako na kot tudi izven igrišča. Izredno pomembni sta tudi marljivost in vztrajnost, saj se čez noč ne bo zgodilo prav nič. Tega se moramo vsi dobro zavedati. Igra na članskem nivoju, kjer si vsak izmed nas želi nekoč redno nastopati v domžalskem dresu, je zelo hitra. Odločitve je potrebno sprejemati v delčku sekunde, obenem lahko pride tudi do kakšne resnejše poškodbe, zato moraš biti psihično dovolj močan že vse od samega začetka. Gre namreč za nekaj, kar želiš početi naslednjih 15, 20 let in to zahteva kar nekaj odrekanja.

Navdih

Ko sem bil mlajši sem zelo rad spremljal Cristiana Ronalda. Tedaj sem bil še napadalec in njegov način igre, preigravanja in doseganja zadetkov je še danes zares izjemen. Vsi vemo česa je sposoben. Zaradi njega sem si ogledal tudi veliko tekem Manchester Uniteda, Real Madrida in Juventusa ter seveda Portugalske reprezentance.

Tekma, ki mi je ostala v najlepšem spominu je zagotovo srečanje med Slovenijo in Rusijo leta 2009, ko smo se uvrstili na svetovno prvenstvo v Južni Afriki. Takrat sem bil star sedem let, vendar celotnega dogajanja se odlično spominjam še dan danes. Takšne tekme predstavljajo zares nekaj velikega in doseči tak uspeh v dresu državne reprezentance je zagotovo eden izmed mojih ciljev, ki bi jih rad izpolnil.

V zadnjih letih sem največ pozornosti namenil Nizozemcu Virgilu Van Dijku, osrednjemu branilcu Liverpoola, ki je trenutno žal poškodovan. Gre za pravega vodjo, borbenega nogometaša z neverjetnim občutkom v obrambnih zadolžitvah. Zagotovo igralec, ki velja za vzornika številnim. V časih igranja za Belo Krajino sta bila člana kluba tudi napadalec Maribora Aljoša Matko in nekdanji branilec Domžal Jure Balkovec. Oba zagotovo sodita med uspešne igralce.

Soigralci

Lahko povem, da se med seboj, kljub velikemu številu novih soigralcev, odlično razumemo. To je konec koncev razvidno tudi z rezultatov. Izmed vseh, največ časa preživim z Joštom Piškom, ki je moj cimer, skupaj sva bila pred tem že v akademiji.

Kot izjemno hitrega nogometaša bi izpostavil Nicka Perca, Emir Saitoski je odlično tehnično podkovan, Gašper Černe se fantastično znajde v zaključkih akcij, Jošt Pišek pa se lahko pohvali z zares dobrim udarcem z razdalje. Veliko pomenimo oziroma doprinašamo tudi vsi ostali, ki že celotno sezono dokazujemo, da smo na vrhu lestvice 1. SML z razlogom.

Ogromne zasluge za to ima seveda glavni trener Darko Birjukov. Gre za zelo direktnega, vendar odkritega in iskrenega trenerja, ki premore veliko izkušenj. Nameni nam veliko nasvetov, zelo kvalitetno potekajo tudi sami treningi, rezultat tega pa so seveda številni uspehi, ki jih je zabeležil v zadnjih letih. V mislih imam tako osvojene lovorike kot tudi nastopanje v evropskih tekmovanjih in proizvajanje številnih uspešnih mladih nogometašev.

Vsakdan

Sedaj, ko je tekmovalna sezona prekinjena, veliko časa posvečam šolanju, ki zaradi aktualnega stanja v državi poteka preko spleta. V Domžalah obiskujem smer računalniškega tehnika, pred tem sem na osnovno šolo hodil v domačem Črnomlju. Vsakodnevno opravim najmanj en trening, čas si krajšam tudi z gledanjem filmov. V primerjavi z ostalimi opažam, da sem eden izmed redkih, ki igrici FIFA ne nameni veliko pozornosti. Sam imam raje šah, kot pa igranje Play stationa, četudi gre za računalniško partijo.

V tem trenutku poslušam predvsem ameriški rap. Všeč so mi glasbeni izvajalci kot so Drake, Juice WRLD in Pop Smoke. Ker ne moremo ravno veliko časa preživeti zunaj, izven meja občine, sem si ogledal tudi kar nekaj filmov. Izpostavil bi vse tri dele Hobbita, ogled tega filma bi zares priporočal, med serijami pa bi izbral Breaking bad, saj je vselej napeto in polno akcije.

V klubu skrbijo, da se redno zdravo prehranjujemo, na voljo imamo zares izvrstne pogoje za delo, ko pa pride priložnost za t.i. ''cheat meal'' najraje izberem Cheesburger s krompirčkom in Coca Colo. To se ne zgodi ravno pogosto, mogoče največ trikrat na leto, vendar gre za edinstvene trenutke.''

Besedilo: Nejc Berce

Foto: Lado Vavpetič