Za vami je jesenski del sezone, v katerem ste dosegli 38 točk, kar vam na lestvici prinaša tretje mesto. Kako bi na kratko ocenili ta del sezone?
Zadovoljen sem predvsem z zadnjim delom sezone. Točkovno smo tam, kjer smo si pred začetkom sezone želeli, a smo imeli možnost za nekaj več. Na domačem igrišču smo zapravili priložnost, da bi še bolj ponagajali vodilnima kluboma in nekoliko premešali karte v boju za naslov. Glede na želje in na to, kar smo sposobni prikazati, bi jesenski del ocenil z zadostno.
Na gostovanjih niste doživeli poraza, doma pa ste imeli vse prej kot dober izkupiček. Igralci ne vedo, zakaj je temu tako, imate morda vi odgovor?
Težko je oceniti, zakaj nam na domačem igrišču ni steklo. Morda se je po prvem porazu pojavila psihološka blokada, ampak zadnja tekma je pokazala, da nas igranje na domačem igrišču ne rabi skrbeti. Dolgo časa smo iskali način, kako postati dominantni v vseh segmentih igre. V gosteh te prevlade ne potrebuješ, doma pa jo moraš imeti. Tukaj se skrivajo točke, ki bi nas na lestvici popeljale še višje. Kljub temu ne čutim blokade na domačem igrišču in prepričan sem, da bomo spomladi to tudi dokazali.
Tako kot lani se lahko tudi letos pohvalite z izjemno čvrsto obrambo. Na 22 tekmah ste kar 13-krat ohranili mrežo nedotaknjeno, prejeli pa ste vsega 14 golov, najmanj med vsemi klubu v Prvi slovenski ligi...
Številke niso naključne. Vseskozi poudarjamo mentalne vrednote, ki nam omogočajo, da na vsaki tekmi situacije pred svojim golom rešujemo mirno. Vsakič, ko smo tekmo zaključili brez prejetega gola, je bil občutek dober. To je temelj naše priprave in omenjene številke so delo celotne ekipe. Faza obrambe se začne z našim pritiskom na nasprotnikovo zadnjo linijo in, ko vsak igralec v svojem območju delovanja naredi vse za ekipo, se to mora poznati tudi na statistiki. Število tekem brez prejetega gola je najboljši pokazatelj vrednot, ki jih gojimo.
Kako ste zadovoljni z napadalnim delom svoje ekipe?
Prvič manjkajo goli, ko smo bili dominantni v igri, imeli priložnosti, a jih nismo realizirali. Predvsem imam v mislih zadnji tekmi z Mariborom in Olimpijo. Manjkajo tudi goli iz domačih tekem, ki smo jih odigrali nekoliko slabše. Manjkal je predvsem individualni trenutek, ki bi preusmeril tekmo. To sta dva segmenta, ki bi ju morali bolje izkoristiti. Po drugi strani pa me veseli, da smo v zadnjem obdobju zelo napredovali pri pripravi priložnosti za gol. Če smo v tem segmentu lani in v začetku letošnje sezone še škripali, v zadnjem obdobju naše napadalno usmerjene igralce postavljamo v veliko boljše položaje.
Pogled na klubsko lestvico strelcev razkriva, da je kar 16 igralcev v letošnji sezone zatreslo mrežo nasprotnika. Kako razlagate ta fenomen?
To kaže, da ekipa deluje zelo dobro. Nevarni smo iz vseh položajev, bočnih, centralnih, zadnjih zveznih, prekinitev... Dobro je imeti takšen razpon strelcev, vseeno pa nam manjka eden, ki bi izstopal. Pri tem je vprašanje, če igramo v sistemu, ki bi to omogočal. Nisem povsem prepričan v to...
Sredi sezone ste se odločili za menjavo sistema igre, kar je bila zelo pogumna odločitev. Zakaj?
Novo postavitev smo najprej preizkusili na prijateljskih tekmah, saj smo želeli videti odziv igralcev. Opazili smo, da nam v igri prinaša veliko zanimivih možnosti, zato smo se vsega skupaj lotili veliko bolj analitično. Več časa smo vložili v uigravanje sistema in tako strokovnemu vodstvu kot tudi igralcem je bilo videno všeč. Pred drugim reprezentančnim odmorom se je pojavil določen dvom, ki pa ni bil toliko vezan na sistem kot na nekatere druge segmente nogometne igre. Prišli smo do spoznanja, da moramo nadaljevati s takšno postavitvijo. Prepričani smo bili, da bo delo poplačano. Zaradi razvoja faze napada je bilo zelo pomembno, da smo nadaljevali, saj ta zahteva več časa kot faza obrambe. Na zadnjih tekmah smo pokazali, da smo si zaradi boljše uigranosti ustvarjali veliko več priložnosti. Tudi v fazi obrambe je ta sistem neprimerno boljši, tako pri pritisku na nasprotnika kot tudi pri reševanju situacij na svoji polovici.
Dobro delo ekipe je na površje potisnilo tudi nekaj posameznikov, ki so v svojih igrah naredili velik preskok. Ob standardnem Nejcu Vidmarju sta reprezentančni vpoklic dobila Nejc Skubic in Dejan Trajkovski. Domžale so bile edini slovenski klub, ki se je lahko pohvalil s članskim reprezentantom, v enem trenutku pa je imel celo tri...
Na igralnih položajih, kjer v Sloveniji primanjkuje igralcev, smo imeli najboljše posameznike in zato so bili tudi vpoklicani v reprezentanco. Tako doma kot tudi v tujini so prepoznali, da imamo podobne smernice kot jih zahteva elitni nogomet in da so naši igralci pripravljeni na tako zahtevne izzive. Veseli me, da se igralcem Domžal zaupa. To je potrdilo, da fantje opravljajo odlično delo.
Poleg Skubica in Trajkovskega bi lahko med igralce, ki so naredili največji preskok, uvrstili še Gabra Dobrovoljca in Matica Črnica. Se strinjate?
Vidim še nekaj drugih igralcev, ki bi jih lahko uvrstili v to skupino. Nekateri so bili sposobni spremeniti določene stvari v svoji pripravi in taktičnih podrobnostih. Trdo delo je prineslo uspeh. Vi ste izpostavili štiri, lahko pa bi dodali še kakšnega, ki je bil morda nekoliko manj konstanten. V mojih očeh so vsi naredili korak naprej, še posebej tisti, ki so redno igrali. Veseli me, da igralci stari 22 - 23 let, dobivajo novo dimenzijo v svojih karierah. Smer individualizacije treningov in konstantna komunikacija z igralci sta prinesli, da so se nekateri zavedli pomena dela in truda v svojem poklicu. Trud je trojici prinesel vpoklic v reprezentanco, s čimer so ostalim pokazali dober model delovanja. Prave vrednote nas vodijo naprej in vsak individualen napredek je veselje za nas, ki tako usmerjamo voz v pravo smer.
Veliko pozornosti namenjate psihološki pripravi in posameznim vrednotam, ki so zelo pomembne in tako rekoč nepogrešljive za športni uspeh. Kapetan Nejc Skubic je v intervjuju dejal, da ste trener, ki mu je na tem področju odprl oči in poskrbel, da je popolnoma spremenil svojo miselnost. Pri svojem delu velikokrat uporabljate krajše filme, ki skozi zgodbe največjih svetovnih zvezdnikov govorijo o poti do uspeha. Zakaj ste se odločili za takšno metodo delovanja? Ali ste takšen pristop pogrešali v svoji igralski karieri?
V tem pristopu je zelo malo moje zgodbe. Spoznal sem, da so uspešni nazori delovanja povsod enaki. Če hočeš navdahniti igralce, je logično, da se upreš na tiste, ki jih najbolj poznajo, saj sam nisem imel tako uspešne zgodbe. To so največji zvezdniki, tako nogometni kot tudi v ostalih športih. Razkriti jim je potrebno sliko, ki včasih nekoliko vara, saj vidiš le končni izdelek. Le redko kdo pozna njihove poti in količino dela ter truda, ki so ga morali vložiti, da so prišli do najvišje ravni. Jasno jim moraš predstaviti, da so tam zaradi dela in ne zato, ker so se takšni rodili. Ni dovolj le reči, da boš delal, ampak je dejansko potrebno poprijeti za delo. Imeti moraš disciplino, da stojiš za svojimi besedami. Namesto, da počivaš v postelji, ker imaš trening šele ob enajstih ali popoldan, moraš vstati in dodatno trenirati. To je osnovna zahteva in dokler je ne razumeš, ne boš napredoval. Igralcem rad pokažem zgodbe, ki so uspešne, resnične in jim dajejo inspiracijo. V Sloveniji ni veliko takšnih športnikov, jih je pa ogromno po celotnem svetu. Med drugim smo fantom pokazali tudi Petro Majdič, ki je z zlomljenimi rebri in prebodenimi pljuči prišla do medalje na olimpijskih igrah. Fantje morajo inspiracijo iskati povsod in prepoznati nazore, ki vodijo do uspeha.
Teče vaša druga polna sezona na klopi Nogometnega kluba Domžale. Čeprav je letošnja uvrstitev na polovici sezone slabša kot lani, se zdi, da dolgoročno gledano ekipa pod vašim vodstvom vseskozi napreduje. Se strinjate?
Se strinjam. Tisti, ki podrobno spremljamo našo zgodbo, vidimo premik v igri. Iz lanske obrambno naravnane, na protinapad usmerjene ekipe smo postali moštvo, ki dominira v posesti, sili nasprotnike v napake, odvzema žoge visoko na tekmečevi polovici in iz tega poizkuša v napadu potrpežljivo sestaviti nekaj smiselnega. Tudi taktično se učimo in smo vse boljši in boljši, tako posamično kot kolektivno. V tej smeri se zagotovo dobro razvijamo. Rezultatsko smo nekoliko slabši, ampak rezultat je posledica razvoja. Včasih pride prehitro, tako kot lani, in nima realne osnove. Letošnji ima povsem realno osnovo in morda smo glede na sposobnosti celo prenizko. Veseli me, da vidimo napredek in da smo v svoji igri z delom marsikaj popravili. Hkrati imamo dovolj prostora, da se vse skupaj še veliko bolj razvije. Naš končni limit je še daleč.
V jesenskem delu ste imeli tudi nekaj težav z disciplino. Benjamin Morel, ki je bil lani celo izbran za najboljšega igralca sezone, je moral zapustiti klub. Na tekmi proti Olimpiji smo bili priča zanimivemu dogodku, ko je Kenan Horić dodobra zagrozil Rudiju Požegu Vancašu, da na igrišču ni časa za počitek. Kako gledate na oba dogodka?
Ključno je, da ekipa sama prepozna in izloči posameznika, ki ne spoštuje skupnih vrednot. Skupina deluje skorajda samostojno, predvsem pa odgovorno in skrbi za svoj rezultat. Vse to najbolj odraža prav odziv Horića, ki je dal soigralcu jasno vedeti, da si želi le zmago ekipe. Tistega, ki se ne trudi dovolj, bodo fantje prepoznali in se odzvali. Tistega, ki dela škodo, ne glede na to, ali gre za najboljšega igralca ali ne, bo ekipa izločila sama. Vseskozi smo poudarjali, da morajo igralci prevzemati odgovornost in biti vodje, in to smo dosegli. Zaradi tega ekipa deluje odlično in tudi omenjeni incident, ki bi marsikatero ekipo vrgel iz tira, je za nas ostal skorajda neopažen. To je dokaz, da zmoremo brez vsakega. Gledamo le naprej in se z dogodki, ki so se zgodili, ne obremenjujemo. Voz se premika v pravo smer in v veliko zadovoljstvo je delati s takšno skupino igralcev, saj veš, da jih rezultat zanima vsaj toliko kot tebe. Zavedajo se, da so odvisni od rezultata, tako kot tudi trener. Ko dosežeš to ravnovesje, lahko prideš do pravega rezultata, ker vsi skrbijo za to, da bo ekipa dobro delovala.
Prihaja januarski prestopni rok in zanimanja za vaše igralce ne manjka. Dejali ste že, da niste sebični in da prav vsem želite prestop v tujino. Kakšne pa so vaše želje na strani prihodov?
Pričakujem spremembe v kadru, saj so se nam zgodile prav v vsakem prestopnem roku do sedaj. Včasih nenapovedano, včasih nekoliko bolj pričakovano. Vajeni smo delati urgentno in pripravljeni smo na morebitne odhode. Poizkušali jih bomo reševati tako uspešno kot v preteklosti. Povsem normalno je, da so nekateri fantje zanimivi za večje sredine. Na strani prihodov pa imamo številčno zelo majhne načrte za dopolnitev naše ekipe, saj sem prepričan, da lahko s to skupino igralcev, če ostane nedotaknjena, zgodbo zelo uspešno peljemo naprej. Takoj, ko se bodo zgodile spremembe, bomo ocenili, kaj imamo na razpolago znotraj kadra. Če ne bomo našli primernih alternativ, bomo poizkušali inteligentno najti rešitve. V preteklosti nam ni vedno uspelo in imeli smo tudi določen odstotek napačnih odločitev, ki ga bomo poizkušali v prihodnje zmanjšati na minimum.
Spomladi vas čaka 14 prvenstvenih tekem. Na lestvici za vodilno Olimpijo zaostajate osem, za drugim Mariborom pa pet točk. Četrta Gorica vam za ovratnik diha z zmago zaostanka. To so štirje klubi, ki se bodo v prvenstvu borili za nastop v evropskih pokalih. V igri pa ste tudi v pokalnem tekmovanju, kjer ste se drugo leto zapored prebili v polfinale. Ali je postavljeni cilj, uvrstitev v evropske pokale, še dovolj visok?
Za zdaj še. Razlike pred nami so precejšnje. Na začetku bomo morali zmagati nekaj tekem zapored, če si bomo želeli postavili višji cilj. Bolj realna možnost za osvojitev lovorike se skriva v pokalu. Smo v polfinalu in imamo dovolj kvalitete ter izkušenj, da se nam ne ponovi lanska zgodba. Velik poudarek dajem na pokal, v prvenstvu pa moramo najmanj zadržati trenutni položaj, saj je Gorica zelo blizu in padca njihove igre ne pričakujem. Čaka nas zanimiv boj. Glede na to, da je ostalo le še 14 tekem, so razlike velike, po drugi strani pa lahko že dve tekmi vse obrneta na glavo. Zanimivo bo videti raven forme ekip v posameznih obdobjih pomladi. Pričakujem izjemno zanimiv drugi del sezone.
Slovenska nogometna liga je z letošnjo sezoni močno pridobila na prepoznavnosti. Tudi v Domžalah se je število gledalcev precej povzpelo in je trenutno v povprečju četrto najvišje v ligi. Kako ste glavni akterji občutili dvig popularnosti Prve lige Telekom Slovenije?
Klubi so vse močnejši, kar pozitivno vpliva na celotno ligo. Televizijska pozornost je bistveno boljša in tudi število gledalcev na stadionih se je povečalo. Tudi v Domžalah, kjer smo bili na nekaterih tekmah, na katerih nismo pričakovali veliko ljudi, prav presenečeni nad obiskom. Veseli me, da ogrevanje ekipe ne poteka več pred prazno tribuno, kar se je v preteklosti velikokrat zgodilo. Liga se razvija. Gledamo hitrejši, zanimivejši, napadalnejši in taktično zrelejši nogomet. Ni več le letanja gor in dol. Celoten slovenski nogomet je naredil precejšen korak naprej.
Če se dotakneva še perečega vprašanja mladinskega nogometa in vključevanja mladih v člansko moštvo. Na zadnjih tekmah ste poskrbeli za debija Jana Repasa in Žana Kumerja, vendar nekateri mladi so še vedno preveč neučakani, o čemer je pred kratkim v medijih govoril tudi selektor mlade reprezentance Primož Gliha. Kako vi gledate na preskok iz mladinskega v profesionalni nogomet?
Imamo tri igralce rojene leta 1997, ki so dovolj kakovostni, da lahko trenirajo s članskim moštvom. Letos so imeli zaradi obveznosti v Mladinski ligi prvakov in mlajših reprezentancah izjemno zahteven koledar, zato jih ni bilo veliko z nami. Omenjeni trije so dolgoročno izredno zanimivi za nas. Za večino teh fantov bo koledar razvoja podoben kot pri Dobrovoljcu, ki je pri 21 oziroma 22 letih začel redno igrati v prvi ekipi. Na takšen razvoj morajo ti fantje ciljati. V generaciji 1998 pa imamo nekaj izjemno zanimivih fantov, s katerimi bo potrebno trdo delati, saj morajo še marsikaj spremeniti. Med mladinsko in člansko ligo je velika razlika, še večja pa je do ravni, na kateri je trenutno naše prvo moštvo. Najpomembnejše je, da igralci prepoznajo naše osnovne vrednote in jih osvojijo. S to miselnostjo morajo priti v člansko konkurenco, nogometne stvari pa bomo že uredili. Razumeti morajo naše zahteve oziroma kaj od njih zahteva nogometna kariera.
Kaj bo Luka Elsner počel med zimskim odmorom?
Tri dni sem bil s prijatelji v Rimu, sedaj pa se z družino odpravljamo na nekoliko daljši dopust. Za menoj je zelo stresno obdobje in potrebujem oddih. Kljub temu sem vseskozi z glavo nehote v nogometu. Na srečo smo začeli zelo kmalu organizirati zimske priprave, tako da imamo že urejene vse prijateljske tekme in priprave v Turčiji. Nič nam ni potrebno delati urgentno, tako da bo vse potekalo mirno. V pisarno se vrnem nemudoma po novoletnih praznikih, 8. januarja pa začnemo s treningi.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
