Nogometaši Domžal so tekmo pred koncem sezone uresničili svoje tekmovalne cilje, zato je že čas za prvo analizo. Opravili smo jo s trenerjem Luko Elsnerjem, ki je povsem odkrito in brez dlake na jeziku spregovoril o svoji drugi polni sezoni na klopi dvakratnih državnih prvakov. Z opravljenim je izjemno zadovoljen, a se hkrati zaveda, da vse ni potekalo brezhibno. Za prihodnost pa pravi, da bo naslednja sezona najtežja v zadnjem obdobju.
Tako kot lansko sezono boste tudi letos osvojili končno tretje mesto. Ali lahko sezoni primerjamo?
V primerjavi z lansko sezono je bila tokratna še bolj stresna in naporna. Morda tudi zato, ker smo lani sami sebe presenetili, letos pa smo to pričakovali. Ker so bila pričakovanja visoka, je bil tudi pritisk nekoliko večji. Prepričani smo bili, da nam bo uspelo. V kvaliteti igre nismo bili dominantni in ostalo je veliko odprtih vprašanj. Zaradi tega je bilo zelo naporno, ampak cilj je dosežen. Ko pogledamo širšo sliko, je ta pozitivna.
Znova ste uresničili zastavljeni cilj, ki je bil uvrstitev v evropska tekmovanja. Kljub temu po tekmi s Celjem pravega veselja ni bilo čutiti?
Ne zavedamo se, kako velik uspeh smo dosegli. Tukaj ne govorim o svojem delu, ampak o delu kluba kot celote. Velikokrat se ne vidi tistega, kar je v ozadju. Poglejmo le nekatera dejstva. V obdobju od mojega prevzema ekipe in sestave strokovnega vodstva do danes, smo prodali oziroma poslali na posojo kar devet nogometašev. To so igralci, ki so bili vsi člani prve enajsterice. Večina izmed njih je bila nosilcev igre, dobrih karakterjev, ki so imeli tudi vlogo kapetana. Ne poznam ekipe v Sloveniji, ki je v obdobju dveh polnih sezon in še malo uspela razviti in prodati toliko igralcev.
…tudi reprezentantov. Zadnji med njimi je Matic Črnic, ki je včeraj že drugič prejel vpoklic…
V tem obdobju smo naredili štiri reprezentante, kar se v zgodovini kluba še ni zgodilo. Domžale še nikoli niso imele kar tri igralce istočasno v reprezentanci. Hkrati smo dosegli še dva dodatna cilja. Dvakrat smo se uvrstili v evropske pokale, letos pa smo končno uspeli v člansko ekipo vpeljati tudi fante iz mladinske šole in jih predstaviti v prvi ligi. V ospredju je Jan Repas, sledi Žan Žužek, ki že ima nekaj tekem v prvi ligi, prihajajo pa tudi ostali. Če pogledamo celotno sliko, smo vse zastavljene cilje izpolnili in to kljub ogromnim spremembam med sezono. Pozimi smo izgubili dva kapetana in po neljubem dogodku še tehničnega vodjo na igrišču, Benjamina Morela. Ob tem velja poudariti, da po odhodu igralcev nimamo mošnjička, s katerim bi lahko kadrovali. Ne moremo si privoščiti plačevanja odškodnin za zelo kvalitetne igralce.
V zimskem prestopnem roku so v klub prišli štirje nogometaši, ki se, z izjemo vratarja Axela Maravala, niso najbolje znašli. Ali ste od njih pričakovali več?
Pri kadrovanju moramo vedno sprejeti določeno tveganje, saj kadrujemo z nič evri. Vse kar lahko ponudimo je plača, zato je ta del posla za nas izjemno zahteven. Pri tem grešimo, česar se zavedamo in ne skrivamo. V prihodnje se bomo bolj naslonili na domače produkte, vendar jih moramo najprej razviti do te mere, da bodo hitreje pripravljeni na zahteve prve ekipe. Gre za zelo zahtevno delo. Tukaj še enkrat poudarjam, da ne le zame, ampak za vse v klubu, zato se moramo na koncu, ko cilje izpolnimo, tudi ceniti in se zavedati dobro opravljenega dela. Povsem jasno nam je, da so bile spomladi naše predstave slabe in da smo pri razvoju igre naredili kar nekaj korakov nazaj. Imamo sramotno statistiko na domačem igrišču in to so dejstva od katerih ne bežimo. Vse bomo naredili, da to popravimo, tako kot vse ostale stvari, ki niso na primerni ravni. Ko se sezona konča, moraš na njo gledati kot celoto in opravljeno delo je bilo odlično.
Kje tičijo glavni razlogi za padec forme v drugem delu sezone?
Zanemarjali in preslabo smo izračunali vpliv odhoda dveh kapetanov, Nejca Skubica in Nejca Vidmarja. Podcenjevali smo njune vodstvene sposobnosti, ki sta jih imela vsak na svoj način, ter njuno raven tekmovalnosti, ki sta jo zahtevala od soigralcev. Mislili smo, da bomo to z lahkoto nadomestili, vendar ni bilo tako. Izgubili smo strukturo vodenja znotraj ekipe in je nismo znali na novo vzpostaviti. Pri kadrovanju smo se osredotočili na mlade igralce, ki jih lahko vzgajamo in promoviramo. Premalo poudarka smo dali na izkušnje in vodstvene lastnosti v samih karakterjih igralcev. Tukaj smo močno zgrešili in to je bila naša največja napaka. Ne pomnim, kdaj smo pred letošnjo sezono nazadnje vknjižili dva zaporedna poraza. Aprila smo imeli obdobje, v katerem smo šli iz tekme v tekmo izjemno slabo in nizali poraze. To je odraz tega, da smo bili premalo karakterno močni. Zagotovo je pri kadrovanju to ena od iztočnic za naslednjo sezono.
Ali je bil prav karakter ekipe glavni krivec za neprepričljive igre v spomladanskem delu sezone?
Ne. To bi bil zelo ozek pogled na celotno problematiko. Postali smo malce bolj predvidljivi kot smo bili v preteklosti. Naslanjali smo se na sistem, ki ga moraš igrati zares dobro, da ima svoj afekt. Nismo ga igrali dobro in nasprotniki so nas v veliki meri prebrali. Manjkalo nam je tudi kvalitete na samem igrišču. V ligi smo bili daleč najmočnejši na bočnih položajih, o čemer priča tudi dvajset zaključnih podaj iz teh položajev. Te kvalitete spomladi nismo zmogli več in zaradi tega so se smernice v naši igri zaustavile. V določenem trenutku smo izgubili tudi našo osnovno usmeritev, ki je ohraniti mrežo nedotaknjeno. Na tekmah, ko nam je to vendarle uspelo, teh ni bilo veliko, smo osvajali točke. V mislih imam končnico prvenstva in tekme proti Rudarju, Gorici in Zavrču. Faktorjev, ki so nas pripeljali do težav je kar nekaj in lahko bi jih še naštevali. Med najpomembnejšimi pa je izguba karakterne bojevitosti in do neke mere tudi dominantnosti v igri.
Kakšna je končna ocena letošnje sezone?
Osebno sem ponosen na delo, ki smo ga vsi v klubu opravili in na to, kar so igralci na koncu na igrišču tudi osvojili. To je nastop v evropskem tekmovanju v prihodnji sezoni. Morda nas je, z menoj v prvi vrsti, po dobrem prvem delu sezone malce poneslo. Čutili smo, da bomo kljub temu, da so nekateri odšli, še vedno dovolj konkurenčni in da bomo lahko ponagajali Olimpiji in Mariboru. Tega nismo bili sposobni. Tudi z moje strani je bilo v tem obdobju narejenih nekaj napačnih potez in povsem normalno je, da se bomo iz tega nekaj naučili. Potegnili bomo iztočnice za naslednjo sezono, vendar se ne bojim reči, da je za nami uspešna sezona. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so nam stali ob strani tudi v težkih trenutkih. Ni jih bilo prav veliko, ampak tisti najbolj zvesti so bili. Tukaj imam v mislih vse, od igralcev, strokovnega vodstva do ljudi v klubu. Izjemno spoštujem podporo v težkih časih in ne le takrat, ko je lepo. Tem ljudem se lepo zahvaljujem.
V klubu ni sredstev za plačevanje odškodnin pri nakupu igralcev. Ali je na trgu sploh možno najti igralce, ki jih iščete?
Prepričan sem, da je tudi brez sredstev možno dobiti takšne igralce, a je to precej zahtevna naloga. V slovenskem prostoru je takšnih igralcev malo, a se moramo prisiliti, da najdemo prave rešitve. Od vseh sezon, ki so za nami, bo naslednja najverjetneje najtežja. Kvalitetno moramo delati, tako med pripravami na sezono kot tudi pri kadrovanju. Že nekaj časa razmišljamo o tem in pripravljamo rešitve. Na koncu pa je vse odvisno od tega, kako se igralci, ki jih želimo, odzovejo. Določene stvari na žalost niso v naših rokah.
Kakšen bo poletni prestopni rok v Domžalah?
Kadrovanje bo precejšnje, saj moramo urediti veliko stvari. Iskali bomo svoje dobre priložnosti, zagotovo pa se ne bomo zaletavali. Stvari smo že dolgo časa pripravljali, saj je prvi osnovni tekmovalni cilj na sporedu že 30. junija. Kot trener si želim, da bili že 8. junija v sestavi, ki jo bomo imeli na voljo celotno sezono, vendar je to totalna utopija. Na trgu imamo znova nekaj zanimivih igralcev, vendar s to razliko, da te igralce sedaj drugače cenimo, ker se je klub finančno stabiliziral. S prodajo se nam ne mudi.
Kaj prinaša prihodnja sezona?
Brez kvalitete je težko računati na rezultatske uspehe. V Domžalah želimo narediti vse obenem, kar si ne zastavi nobena druga ekipa v ligi. Olimpija in Maribor morata biti, ne glede na vse, kar se v ozadju počne, prvaka. V Domžalah pa bi bili radi v Evropi, hkrati razvijali mlade igralce, jih promovirali in prodali. Vse skupaj bi radi delali obenem, kar je na trenutke kontradiktorno. To filozofijo držimo in jo želimo izvesti na igrišču. Naša smernica je, da v roku treh ali štirih let v članski ekipi dobimo več kot le enega ali dva igralca, ki sta plod našega skupnega dela z Mladinskim centrom. To število se bo iz leta v leto povečevalo. Naslednjo sezono še zagotovo ne bo pet igralcev letnika 1997 ali 1998 v prvi postavi. Trije igralci bodo iz mladinske ekipe prestopili v člansko moštvo, v nadaljevanju pa bomo poizkušali igralce letnika 1998 in 1999 približevati temu, da postanejo konkurenčni članskim igralcem. To je naša usmeritev. Če želimo biti še vedno rezultatsko uspešni, nujno potrebujemo instant kvaliteto. V ekipo moramo vrniti vodstvene sposobnosti in se karakterno učvrstiti, kar pa samo z mladimi ne gre. Alexu Fergusonu so vedno govorili, da se brez starejših ne da. On pa je rekel, da brez mladih tudi ne gre. Najti je potrebno kombinacijo enega in drugega, da je stvar dobro vodena znotraj garderobe in da je hkrati tudi zelo ambiciozna. V samem delu pa bomo ogromno pozornosti namenili vrednotam in nazorom našega delovanja. V prvi vrsti moramo v ekipo vrniti enotnost, ambicioznost in delavnost. Z močno moštveno identiteto želimo znova postati nekaj posebnega. Eno od naših načel bo tudi vzgajamo, a ne razvajamo. Slednje smo počeli v določenih trenutkih letošnje sezone. Igralcem smo in bomo nudili vse, oni pa morajo le trdo delati in izkoristiti pozitivno delavno okolje ter dane pogoje. Zahteve bodo postavljene zelo visoko.
Kako osebno sprejemate takšen način delovanja kluba, ki je bolj osredotočen na razvoj igralcev kot na osvajanje lovorik?
S tem sem se že zdavnaj sprijaznil. Na to gledam bolj z vidika, da je uspešen razvoj igralca uspeh kluba. Tudi igralci, ki so v zadnjih dveh sezonah odšli, še naprej ostajajo del naše zgodbe. Vsi spremljajo dogajanje v klubu in kažejo spoštovanje, da smo jim pomagali na njihovi poti. Omenim lahko Uroša Koruna in Sašo Aleksandra Živca, ki igrata v poljskem Piastu, Nejca Skubica, ki je v Turčiji in še nekatere druge, tudi tujce. Tukaj v prvi vrsti mislim na Nemanjo Maksimovića. Vselej kažejo pravi odnos do nas in se zavedajo, da so pomemben del svoje nogometne poti prehodili v Domžalah in to cenijo. To nam veliko pomeni.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
