Medtem ko je člansko moštvo, na čelu s strokovnim vodstvom, na zasluženem dopustu, ki bo trajal le do 8. junija, ima športni direktor Matej Oražem polne roke dela. Ob Kamniško Bistrico je že zvabil Luko Žinka in Luko Volariča, svojo prvo poklicno pogodbo je podpisal Dominik Ivkić, novo dolgoročno sodelovanje pa je potrdil tudi Gaber Dobrovoljc, ki je postal prvi nogometaš, ki ga pogodba s klubom veže vse do leta 2020. S prvim kadrovikom Nogometnega kluba Domžale, ki je pred dobrim tednom dni drugič postal očka, smo se pogovarjali o pravkar minuli sezoni, prestopnem roku in o načrtih za prihodnost.
Še drugo sezono zapored ste osvojili tretje mesto in se uvrstili v kvalifikacije za evropsko ligo. Kako bi ocenili pravkar minulo sezono?
Uvod v sezono se ni izšel po naših željah, saj nam je še tretjič odkar sem v klubu spodletelo na evropski preizkušnji. V precejšnji meri se je to zgodilo tudi zaradi velike smole z žrebom, saj smo v Čukaričkem dobili izjemno kvalitetnega nasprotnika. V prvenstvu smo dosegli zastavljeni cilj in kljub temu, da smo bili kar nekajkrat blizu, da bi tretje mesto potrdili že prej, nam je na koncu le uspelo in s sezono smo zelo zadovoljni. Še veliko bolje je šlo našim mladim nogometašem, ki nadaljujejo dominacijo v slovenskem nogometu. Prepričan sem, da nam bo šlo v prihodnji sezoni na evropskih tekmah, tako v članski kot mladinski konkurenci, veliko bolje.
Uspešnost sezone se ne meri le na igrišču, ampak tudi izven njega. Zopet ste uspeli v tujino prodati nekaj nogometašev, kar se je negativno poznalo na igrišču, a pozitivno na finančni plati kluba. Kaj to pomeni za delovanje kluba v prihodnje?
V zadnjih letih smo na tem področju izjemno aktivni, kar posledično pomeni, da smo tudi zelo uspešni. Za razliko od nekaterih drugih klubov v Sloveniji nimamo podpore lokalnega podjetja v državni lasti, prav tako nimamo stricev iz Amerike, ki bi skrbeli za naše poslovanje. Vse kar zapravimo moramo sami zaslužiti. Tako smo v zadnjih treh sezonah že trikrat menjali nosilce in najboljše igralce v ekipi, a so naši rezultati kljub temu ves čas na vrhunski ravni. Močno si prizadevamo, da naredimo korak naprej in da bo Nogometni klub Domžale dovolj stabilen in močan, da bomo igralce lahko zadržali malce dlje, ekipi priključili še boljše igralce ter tako rezultate dvignili še na višjo raven. To še zdaleč ne bo lahko, saj v primerjavi s konkurenco nimamo enakega izhodišča in moramo za enak učinek delati več in bolje od ostalih. A tako je že leta, na to smo navajeni in pripravljeni ter prepričani v uspeh.
Sezono sta na vrhu lestvice končala finančno najmočnejša kluba v Sloveniji, ki imata tudi največjo podporo navijačev. Kako boste v prihodnosti konkurirali Olimpiji in Mariboru, ki tudi s svojimi prestopnimi dejavnostmi klubom pobirata kakovostne nogometaše?
Tako, da bomo delali več, bolje in predvsem drugače. Odnos in način dela v našem klubu sta drugačna kot v Mariboru in Olimpiji. Edino tako se jima lahko približamo tudi na lestvici. To prepoznava tudi vedno več igralcev. Ko se odločajo, nam zaupajo, da bomo skupaj dosegli pomembne stvari in napredovali. Največja razlika pa je seveda v mladinskem pogonu, saj je v NK Domžale le-ta postavljen v prvi plan. Dokler bomo tukaj korak ali dva pred ostalimi, se nam za konkurenčnost ni potrebno bati.
S prihodoma Luke Volariča in predvsem Luke Žinka ste že naredili prva koraka v tem prestopnem roku. Kaj lahko še pričakujemo?
Najpomembnejši tekmi leta nas čakata že čez slab mesec dni, zato smo se v prestopnem roku osredotočili na to, da ekipo oblikujemo, če bo le možno, do prvega treninga. Poleg tega se želimo v veliki večini, predvsem pa v večjem deležu kot do sedaj, nasloniti na igralce, ki naše okolje že dobro poznajo in bodo lahko ekipi hitro priskočili na pomoč. Nekaj igralnih mest je popolnoma odprtih in želimo si ustvariti močno konkurenco, obenem pa se pripraviti tudi na to, da bo skoraj zagotovo kakšen izmed nosilcev ekipe spet odšel, saj v tujino vedno odhajajo zgolj in le najboljši. Poleti je časa za korekcije sicer dovolj, kljub temu pa želimo v prvenstvo vstopiti takšni kot si želimo biti skozi celotno sezono. Zaradi tega je poudarek na slovenskih igralcih in igralcih, ki okolje zelo dobro poznajo. Ob tem pa sem skoraj prepričan, da bomo morali napadalca, ki ga iščemo že kar nekaj časa, najti v tujini.
Nekateri igralci so s svojimi igrami dodobra opozorili nase, v prvi vrsti Matic Črnic in Antonio Mance. Kakšno je trenutno stanje na drugi strani kadrovske križanke, morebitnih odhodih igralcev?
Mislim da je še precej prezgodaj, da bi lahko delali zaključke. Za oba igralca in še tri druge pomembne člene ekipe smo že prejeli določeno zanimanje in tudi nekatere ponudbe, ki pa še zdaleč niso takšne, da bi jih lahko sprejeli. Z vsemi igralci smo opravili individualne razgovore in nikomur se nikamor ne mudi. Vsi si želijo počakati na pravi trenutek za prestop. V preteklosti je imela večina naših bivših igralcev s tem kar srečo. Kot klub nismo več v situaciji, da bi morali za katerega od naših igralcev sprejeti vsako malce konkretnejšo ponudbo. Delamo lahko precej bolj načrtovano in vsaj srednjeročno, če ne celo dolgoročno.
Trener Luka Elsner je dejal, da je pred Domžalami najtežja sezona odkar je na čelu članske ekipe. Ali se strinjate?
Vsekakor to drži, saj si želimo doseči vse zastavljene cilje in jih morda tudi preseči. To ob upoštevanju dejstva, da smo v tem obdobju prodali ogromno igralcev, meji že skoraj na misijo nemogoče. Saša Aleksander Živec, Nemanja Maksimović, Jon Gorenc Stankovič, Erik Janža, Joshua Parker, Uroš Korun, Alen Ožbolt, Nejc Vidmar in Nejc Skubic so igralci, ki so bili bodisi nosilci igre bodisi so imeli največji potencial in so zapustili naš klub. Če k temu dodamo še Jana Mlakarja in Igorja Kondiča iz mladinske ekipe, je to celotna enajsterica najboljših, ki so odšli v manj kot treh letih. Vsi ti igralci so največji napredek v svoji karieri naredili v času, ko so igrali za NK Domžale. Ne smemo pozabiti, da so si v tem času status reprezentanta Slovenije priborili kar štirje igralci in da smo imeli na enem samem zboru kar tri svoje predstavnike. Obenem želimo vključevati tudi mlajše igralce v prvo ekipo. Tako so letos priložnost dobili Jan Repas, Senad Jarović, Žan Žužek in Dominik Ivkič, ki so imeli vsi še pravico nastopanja za mladinsko moštvo. S tem izpolnjujemo tudi naš drugi zelo pomemben cilj, ki pa je uveljavitev mladih igralcev v članskem moštvu NK Domžale. Ta dva cilja, tako rezultatski kot kadrovski, sta lahko izpolnjena samo, če mladinska šola dela izjemno kvalitetno in v kolikor strokovno vodstvo prve ekipe dela vrhunsko. Z velikim ponosom lahko rečem, da to v Domžalah imamo.
Nogometni klub ni le članska ekipa, ampak je za njegov obstoj in ugled izjemno pomembno tudi delo z mladimi. Mladinski nogometni center tudi v letošnji sezoni dosega odlične rezultate. Po mladinskem in kadetskem naslovu so v finalu za naslov državnega prvaka tudi starejši dečki. Kako vam uspeva dolgoročno držati primat v mladinskem nogometu?
Predvsem z veliko dela, veliko vlaganj in s tem, da smo na tem področju inovativni in napredni. Ves čas si prizadevamo, da delamo več in bolje, a obenem tudi drugače od ostalih. Zaradi tega v proces dela vsako leto dodajamo nove strokovne sodelavce, naši trenerji pa se izobražujejo in izpopolnjujejo na najrazličnejše možne načine. Ves čas moramo biti vsaj korak in pol pred konkurenco, kar pa terja veliko znanja in prizadevanja vseh v našem klubu.
V preteklosti smo morda pogrešali več igralcev iz domače šole v članskem moštvu Domžal. V naslednjih letih želite to spremeniti. Zakaj to ni bilo možno že v preteklosti?
Zavedati se je potrebno, da smo največji korak naprej na področju mladinske šole naredili pred dobrimi petimi leti. Prva generacija, ki je v celoti 'diplomirala' v naši šoli, je bila rojena leta 1996. Iz te generacije sta prišla Jon Gorenc Stankovič in Alen Ožbolt, ki že nastopata za reprezentanco do 21 let, Jon pa je bil vpoklican tudi v člansko izbrano vrsto in je že del prve ekipe Borussie iz Dortmunda. Oba bi bila danes nosilca naše članske ekipe, a jim priložnosti, da podpišeta z enim najboljših in največjih klubov na svetu, nismo mogli odreči. V kolikor bo Borussia odkupila oba igralca, bomo prejeli tudi zelo lepo odškodnino. Omenjena naslednike dobivata v Janu Repasu, Žanu Žužku in Dominiku Ivkiču, ki so vsi že igrali za člansko ekipo. V kolikor bomo z naslednjimi generacijami podobno uspešni, smo lahko izjemno zadovoljni z opravljenim, saj to pomeni, da bomo v nekaj letih imeli pretežno doma vzgojeno ekipo.
Odlično delo v vseh strukturah kluba že nekoliko omejujejo infrastrukturni pogoji v Športnem parku Domžale. Ali se na tem področju obeta napredek?
Rad bi zagotovil, da bo temu tako, a na žalost ne morem. Kljub temu, da smo z novim direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, gospodom Urošem Križaničem, v odličnih odnosih, tistih, ki na Občini Domžale odločajo o finančnih sredstvih za ta namen, v prvi vrsti je to župan gospod Toni Dragar, še nismo prepričali s svojimi številnimi in močnimi argumenti. Upam, da bodo odlični rezultati mlajših selekcij spodbudili razmislek o sofinanciranju izgradnje novega pomožnega igrišča, ali celo več igrišč. Za izgradnjo slednjih klub letos žal ni uspel zagotoviti dovolj lastnih sredstev. To igrišče bo najbolj koristilo prav mlajšim selekcijam, saj bodo lahko več treningov in tekem odigrali na naravni travi, kar je ključnega pomena za njihov razvoj. Imamo najboljšo in eno najštevilčnejših mladinskih nogometnih šol v Sloveniji in prav bi bilo, da naš razvoj pospremi tudi lokalna skupnost in tem mladim fantom pomaga do boljših pogojev. Prav tako je za resen korak naprej nujno potrebna tudi izgradnja vzhodne tribune na osrednjem stadionu, kjer bi imeli vse potrebne prostore za organizacijo tekem. S tem pomembnim projektom se odlaša že skoraj desetletje in močno si želim, da bi bili letos v evropski ligi tako uspešni, da bi morali kakšno izmed tekem odigrati tudi na večjem in boljšem stadionu od našega, kar se lahko zgodi že v 3. krogu kvalifikacij. Poleg tega je nujna popolna sanacija igralne površine na glavnem stadionu. Sramotno je za klub, še bolj pa za lastnika objekta, občino Domžale, da moramo ob vsakem močnejšem deževju odpovedati tekmo oziroma jo igrati v pogojih, ki so bolj primerni za vaterpolo kot nogomet. Vsako leto poizkušamo z raznoraznimi ukrepi omiliti težave z drenažo, a že nekaj časa je očitno, da je brez celovite rešitve to le metanje denarja skozi okno.
Domžale imajo v dveh najpopularnejših ekipnih športih kar štiri predstavnike v najmočnejši državni ligi. Poleg tega NK Domžale in KK Helios Suns, ki se letos v članski konkurenci bori celo za naslov državnega prvaka, slovita po odličnem delu z mladimi športniki. Zakaj je to okolje tako uspešno?
Domžale kot občina so v zadnjih letih močno zrasle in število prebivalcev se je podvojilo. Glavnino novih priseljencev in naših novih soobčanov predstavljajo mlade družine. Tako je v Domžalah ogromno število otrok, ki se ukvarja s športom. Športni delavci in klubi v naši občini smo to opazili že prej in bili pripravljeni, da jim ponudimo kvalitetno preživljanje prostega časa. Prav športni družbeni sferi v Domžalah gre zahvala, da se več kot 3400 otrok in mladostnikov ukvarja s športom v naši občini. To je izjemen podatek in velik uspeh, sploh če upoštevamo, da se je prispevek države, predvsem pa lokalne skupnosti za šport v zadnjih letih konstantno zniževal in se je v primerjavi z obdobjem pred desetletjem praktično razpolovil. Mislim, da je nastopil čas, da se tej izjemno pomembni družbeni sferi nameni večje priznanje in konec koncev tudi večja finančna sredstva za še boljše delovanje v prihodnje.
Naslednjo sezono boste začeli z evropskimi tekmami. V prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo ste ujeli zadnje mesto med nosilci. V preteklosti prave sreče z žrebom ni bilo. Vaše želje za letos?
Kar se žreba tiče nimam želja. V preteklosti jih je bilo precej, a smo v zadnjih dveh poskusih izžrebali daleč najtežje možne nasprotnike. Pustimo se presenetiti.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
