Na torkovi prijateljski tekmi proti kranjski Zarici se je po več kot sedmih mesecih odsotnosti znova v rumenem dresu predstavil Brazilec Juninho. 33-letni zvezni igralec je hudo poškodbo kolena staknil 13. septembra na pokalni tekmi v Tolminu, ko je nesrečno trčil z domačim vratarjem. Vedno nasmejanemu Južnoameričanu v zadnjem obdobju nasmešek upravičeno sega vse do ušes.
''Po tekmi z Zarico sem se zamislil in se spomnil, kakšno pot sem prehodil. Po operaciji sploh nisem mogel premikati noge, potem pa sem korak za korakom prišel do tega, da lahko znova igram. Povratek na igrišče je največje poplačilo trdega in izjemno napornega dela v času rehabilitacije. Ta je trajala sedem mesecev in moram se zahvaliti vsem, ki so mi na tej težki poti stali ob strani. Vseskozi so me spodbujali in skrbeli, da nisem obupal. Na koncu mi je tudi z njihovo pomočjo uspelo,'' zadovoljstva ne skriva dolgoletni član rumenih, ki mu je bilo med okrevanjem izjemno težko: ''Če se le spomnim trenutkov po operaciji, ko sploh nisem mogel hoditi, se sedaj počutim kot majhen otrok. Celo življenje se ukvarjam z nogometom in ko ga ne moreš igrati, ti je zelo težko. Po tekmi se mi je odvalil kamen od srca in težko opišem, kako zadovoljen sem.''
Pot do stoodstotne pripravljenosti pa še ni prehojena: ''Povsem jasno je, da nisem še v pravi formi. Vesel sem, da sem sposoben igrati tekme, bo pa trajalo še kar nekaj časa, da se vrnem na najvišjo raven. Trenutno mi je najbolj pomembno, da je koleno zdržalo vse napore. Tega sem izjemno vesel,'' se zahtevnosti dokončnega povratka zaveda Juninho, ki hkrati tudi ve, da je pot do vrnitve v ekipo na uradnih tekmah še zelo dolga: ''Trenutno moje stanje ni pomembno, saj so pred ekipo izjemno pomembne tekme. Forma se stopnjuje in to v pravem trenutku. Na koncu sezone nas čakajo najpomembnejše tekme, tako da moramo visoko raven zadržati vse do finala pokala. V prvenstvu si moramo zagotoviti mesto v Evropi, v finalu pokala pa tako ali tako šteje le lovorika.''
Lovorika, ki jo je Brazilec v dresu Domžal že okusil. Pred šestimi leti je bil v ljubljanskih Stožicah junak finalnega obračuna proti Mariboru, ki so ga rumeni dobili s 4:3: ''To so moje tekme. Na Stožicah sem bil najboljši igralec, enako tudi v finalu azerbajdžanskega pokala. Tudi, če ne bom igral oziroma ne bom najboljši na igrišču, je edina želja, da osvojimo novo lovoriko,'' ekipo na prvo mesto postavlja simpatični nogometaš. Tokratni finale pokala bo odigran na koprski Bonifiki, kjer bodo Domžalčani gostovali že v soboto. V sklopu 32. kola Prve lige Telekom Slovenije se bodo ob 18:00 pomerili s Koprom: ''Pred nami je težka tekma. Na zadnjem medsebojnem obračunu v Domžalah so nas premagali, tako da se zavedamo zahtevnosti izziva, ki je pred nami. Kljub temu se z nasprotnikom pretirano ne ukvarjamo. Razmišljamo le o svoji igri in, kot trener vseskozi ponavlja, moramo na vsaki tekmi dati vse od sebe. Šele na koncu bomo videli, kje bomo pristali na lestvici.''
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič
