Slednji je 4. letniku, smer ekonomski tehnik, predstavil svojo nogometno in življenjsko pot s poudarkom na številnih spoznanjih, ki mu jih je prineslo življenje v mladih letih, ko je zaradi izjemno uspešne kariere očeta Marka, živel v štirih različnih državah in kulturah. Priznal je, da takšno življenje ni bilo lahko, a mu je prineslo ogromno pomembnih pozitivnih izkušenj, tudi znanja petih tujih jezikov, ki jih sedaj s pridom izkorišča. Dijakom je položil na dušo, naj brez obotavljanja izkoristijo možnost študija v tujini in naj se ne omejujejo pri nabiranju znanja.
Domžalski strateg je do potankosti opisal svojo nogometno pot in odločitev za zgoden vstop v trenerske vode. Skozi več kot enourno druženje so izstopale štiri vrednote: delo, trud, vztrajnost in potrpežljivost. Domžalski strateg je opozoril, da je bistveni del uspeha trdo delo in da je z njim možno nadoknaditi tudi pomanjkanje talenta, ki pri končnem uspehu prispeva največ deset odstotkov. Dijake je opozoril, da morajo v življenju najti svojo strast in si vseskozi postavljati nove cilje. Celotno energijo morajo vložiti v to, da bodo na svojem področju najuspešnejši, kar bodo dosegli le z ogromno odrekanja in z večjim vložkom truda in dela kot ostali. Potrebno je najti področje, ki te veseli in ga opravljati s strastjo, saj je nekaj najhujšega vsak dan z odporom hoditi v službo, ki ti ni v veselje.
V ospredju je bila tudi beseda potrpežljivost, saj po mnenju Elsnerja današnja mladina vidi le končni produkt, uspešnega posameznika, nihče pa do potankosti ne preuči njegove poti do vrha. Ta je vselej posuta s trnjem in vrednotami kot so delo, odrekanje, trud, vztrajnost in predanost. S podobnim odgovorom je postregel tudi na vprašanje o vključevanju mladih nogometašev v člansko moštvo. Nekdaj so igralci brez težav sprejeli igranje v nižjih ligah, kjer so se kot posojeni nogometaši kalili za igranje na najvišji ravni. Danes pa mladi igralci zavračajo takšno pot in želijo preskakovati stopnice, saj so mnenja, da so dovolj zreli za igranje v prvi ligi, a temu ni tako. Tukaj je dijake opozoril na potrpežljivost in vztrajnost ter kot primer izpostavil Gabra Dobrovoljca, ki je po štirih letih kaljenja naposled postal član udarne enajsterice Domžal.
Ob koncu druženja so dijaki in učitelji gostu postavili še nekaj zanimivih vprašanj. Elsner je med drugim priznal, da je delo nogometaša veliko lažje kot dela trenerja, saj mora slednji skrbeti za 30 igralcev, medtem ko vsak nogometaš razmišlja le o sebi. Na vprašanje, če bi prevzel vodenje madridskega Reala, je dejal, da v tem trenutku ne bi sprejel ponudbe, saj še ni dovolj izkušen in pripravljen za tako težko nalogo. Pri tem je opozoril, da je delo trenerja podobno delu managerja uspešnega podjetja, zato zelo pogosto poseže tudi po knjigah iz tega področja. V obeh primerih je zelo pomembna avtoriteta posameznika, ki si jo mora pred svojim naslednjim korakom še ustvariti z uspehi na nižji ravni.
V dvoboju Lionela Messija in Cristiana Ronalda je dal prednost prvemu, ki je po njegovem mnenju nogometni umetnik, medtem ko je Portugalec 'natreniran' stroj, ki je s trdim delom svoj potencial izkoristil do skrajnosti. Za najboljšega nogometaša v zgodovini je označil Diega Armanda Maradono, ki ga je postavil pred Brazilca Peleja. Slednji je po njegovem mnenju pozitivna figura svetovnega nogometa in ima zato več oboževalcev kot Argentinec, ki je 'blestel' tudi izven igrišča. A po mnenju Elsnerja je Maradona kot nogometaš v svojem obdobju bolj izstopal, ob tem pa je priznal, da bo po končani karieri mesto svojega rojaka najverjetneje prevzel Messi. Po dobri uri in pol se je prijetno in poučno druženje zaključilo s skupinsko fotografijo.
Tekst in foto: Grega Krmavnar
