Za kapetanom Domžal Nejcem Skubicem je nepozabno leto 2015. Z odličnimi igrami je postal najboljši desni bočni branilec v Prvi slovenski ligi in si priboril status slovenskega reprezentanta. 26-letni Ljubljančan, ki trenutno živi v Kamniku, je že drugo sezono najboljši podajalec Prve lige Telekom Slovenije. Lansko sezono je zaključil z desetimi asistencami, letos pa je na dobri polovici sezone že pri osmih. Veliko zaslug za svoj preporod pripisuje trenerju Luki Elsnerju, ki mu je s svojimi psihološkimi prijemi povsem spremenil način razmišljanja. Skubic je v daljšem intervjuju priznal tudi, da se ob Kamniški Bistrici počuti odlično in da se mu s prestopom v tujino ne mudi...
Zaključek prvenstva je bil za vas zelo uspešen. V zadnjem kolu ste zmanjšali razliko za vodilno Olimpijo in se nekoliko oddaljili od Gorice. Kako težko je bilo ohraniti zbranost vse do konca?
Pred zadnjo tekmo smo vseskozi opozarjali, da šteje le zmaga in na takšen način smo se tudi pripravljali. Ohranili smo zmagovalno miselnost in niti za trenutek nismo pomislili na dopust. Ponosen sem na fante, da smo tudi z zadnjo tekmo opravili na pravi način. Osvojili smo tri točke, se približali vrhu lestvice in oddaljili od Gorice. Osnovni cilj v jesenskem delu smo dosegli. Pred nami je odmor, januarja zahtevne priprave, potem pa lovljenje višje uvrstitve.
Kako bi ocenili celotno jesen? Ali ste glede na prikazano zadovoljni s trenutnim izkupičkom?
Za prikazano igro bi dal oceno zelo dobro. Za točkovni izkupiček, ki je seveda najpomembnejši, pa ocena ni tako dobra. Osnovni cilj je uvrstitev v Evropo, vendar želja igralcev je izboljšanje tretjega mesta, ki smo ga osvojili lani. S fanti se zavedamo, da smo tega sposobni, kar smo na zadnjih tekmah proti Mariboru in Olimpiji tudi dokazali. Na žalost nismo dosegli gola, kar nas je stalo štirih točk, ampak po mojem mnenju smo pomembnejše točke izgubljali že pred tema tekmama. Predvsem na tekmah z ekipami, ki so na lestvici uvrščene za nami. Prav te točke nam manjkajo na lestvici. Tukaj tiči razlog, da smo tretji in ne višje.
Manjkajo predvsem točke na domačem igrišču, kjer ste doživeli tudi vse poraze v letošnji sezoni. Zakaj vam na domačem igrišču ne gre tako dobro kot v gosteh, kjer ste neporaženi?
Ne vem. Podobno je bilo že pred tremi sezonami, ko smo bili prav tako tretji. Na to vprašanje zelo težko odgovorim. Morda v gosteh domačini igrajo manj zaprto, kar nam bolj odgovarja. Na našem igrišču se večina ekip zapre in potem težje pridemo do točk. V zadnjem obdobju smo dobro prebijali obrambe nasprotnikov, a nam jo je zagodla realizacija. V preteklosti smo težko prihajali v priložnosti, sedaj pa je teh dovolj, a nam nagaja učinkovitost. To se pozna tudi na lestvici. Pozimi bomo veliko delali na tem področju in prepričan sem, da nas bo strokovno vodstvo taktično dobro pripravilo na spomladanski del. Dobili smo tudi individualne programe za fizično pripravo, ki bodo poskrbeli, da bomo le krajši čas priprav namenili temu segmentu. Večji del bo posvečen taktiki in učinkovitosti v napadu. Morda se čudno sliši, ampak, če na treningu ne boš zabijal golov, jih tudi na tekmi ne boš. S takšno miselnostjo moramo opraviti vsak trening.
Sredi sezone ste spremenili taktično postavitev iz 4-2-3-1 ali 4-1-4-1 v 3-4-2-1. Igralci ste nove zahteve hitro sprejeli in sprememba se je izkazala za uspešno. Kako gledate na to odločitev strokovnega vodstva?
Moram priznati, da je sredi prvenstva zelo pogumno spreminjati taktično postavitev. Fantje smo dokazali, da smo prilagodljivi in da hitro sprejemamo informacije, ki nam jih strokovno vodstvo posreduje. V tem sistemu delujemo veliko bolje kot v prejšnjem. Med sezono, ko smo imeli manjši padec rezultatov, smo imeli kapetani sestanek s trenerji. Spraševali smo se, če je še primerno vztrajati pri tem sistemu in takrat smo se vsi strinjali, da nadaljujemo s to postavitvijo. Ustvarjali smo si veliko priložnosti, gole pa smo prejemali po lastnih napakah, ki niso bile posledica igralnega sistema. Če osredotočenost ni na pravi ravni, ti noben sistem ne pomaga. Zaradi tega smo se odločili, da nadaljujemo s tem sistemom in od takrat naprej smo začeli delovati še bolje. Nismo več delali grobih napak v obrambi in to se pozna tudi na statistiki, saj smo znova več kot 300 minut brez prejetega gola. To je naše vodilo, saj se zavedamo, da bomo ob ničli zadaj, tekme zagotovo zmagovali. Proti Mariboru in Olimpiji smo imeli malce smole, da nismo dosegli gola, a smo vsaj osvojili točki, saj ne moreš izgubiti, če ne dobiš gola. To je najpomembnejše.
Strokovno vodstvo veliko pozornosti usmerja v psihološko pripravo igralcev. Kako bi opisali napredek na tem področju?
Trener na tem področju opravlja izjemno delo. Veliko delamo na psihološki pripravi, pri kateri v določeni meri tudi improviziramo. Pred tekmo gledamo motivacijski video, ki očitno deluje. Psihološka priprava je dolg proces in trener vse od svojega prihoda veliko pozornost namenja temu področju. Iz danes na jutri je težko karkoli spremeniti in zdi se mi, da v zadnjem obdobju pobiramo sadove preteklega dela. Igralci so spoznali, da morajo nekaj narediti iz sebe. Trener vseskozi poudarja, da morajo biti Domžale v vrhu lestvice, saj v nasprotnem tudi posamezniki ne bomo zanimivi za večje klube. Trdo delo na tem področju se pozna tudi na igrišču. V prvi vrsti je vidna pozitivnost, saj se igralci nič več ne zmerjamo, ampak se spodbujamo. Tudi, če narediš napako, jo poizkuša soigralec popraviti. Če eden od igralcev ni stoodstoten, mu damo ostali jasno vedeti, da tako ne gre. Ne more en igralec delati po svoje, če celotna ekipa stremi k istemu cilju. Igralec se mora prilagoditi ekipi in ne obratno.
Luka Elsner je na čelu prve ekipe dve leti in pol. Ali se vam zdi, da so predstave v zaključku jesenskega dela sezone rezultat in tudi nadgradnja vsega opravljenega dela v tem času?
Točno tako. Skupaj smo dve leti in pol in v tem času smo vsi trdo garali. Nekje se to delo mora obrestovati. Na žalost se na točkovnem izkupičku še ne pozna, se pa v igri. Na dolgi rok takšen način dela zagotovo prinaša rezultate. Če ne v tej sezoni, pa v naslednji. Ob tem se je potrebno zavedati, da klub živi od prodaje igralcev in temu se verjetno ne bomo mogli izogniti niti v prihodnje. Pozimi bo znova potrebno graditi na novo. Kljub vsemu se tega ne bojim preveč, ker igralci zelo hitro dojemamo navodila trenerja. To velja tudi za vse igralce, ki v klub pridejo na novo. Lani pozimi smo zamenjali kar precejšen del ekipe. Spomladanski del sezone smo izkoristili, da so se novi fantje navadili na način dela, jeseni pa je zgodba že povsem drugačna. Upam, da bomo vsi ostali skupaj in se bomo borili za sam vrh lestvice. Popolnoma sem prepričan, da smo tega sposobni. Nekoliko bolj moramo biti osredotočeni v zaključkih akciji in izkoristiti številne priložnosti, ki si jih ustvarimo. Proti ekipam, ki so uvrščene za nami, moramo nujno osvajati točke. Proti Mariboru in Olimpiji motivacije nikoli ne manjka in dokazali smo, da smo z njimi na najmanj enaki ravni.
Slovenska liga je v letošnji sezoni naredila korak naprej v medijski prepoznavnosti. Tudi v Domžalah, čeprav domača forma ni bila najboljša, je v primerjavi s prejšnjimi sezonami obisk tekem močno narasel. Ali ste tudi igralci občutili večjo popularnost domačega nogometa v Sloveniji?
Dobil sem občutek, da tudi tisti, ki jih nogomet ne zanima pretirano, spremljajo našo ligo. Pro Plus je na tem področju v zelo kratkem času naredil ogromno in slovenska liga je postala veliko bolj priljubljena. Ostali športi so na žalost vse bolj v zatonu, naša liga pa se je dvignila. Če se bo s takšnim delom nadaljevalo, bo iz leta v leto boljše. Zakaj ne bi bil čez nekaj let vsak drugi stadion poln? V Domžalah je v letošnji sezoni očiten skok v številu gledalcev. Slednji radi pridejo na stadion in tukaj gre pohvala tudi klubskim delavcem, ki se dnevno borijo s to problematiko. Tudi oni trdo delajo. Tako kot mi puščamo srce na igrišču, ga oni v pisarnah. Vseskozi poudarjamo, smo kot velika rumena družina in to se v Domžalah dejansko čuti. Zadovoljen in srečen sem, da sem lahko del takšnega kluba in ponosen, da sem kapetan takšnega moštva. Tudi, če rezultati niso najboljši, gledalci pridejo, ker vedo, da se igra lep nogomet in da bodo od igralcev dobili boj za vsako žogo.
Za vami osebno je izjemno leto 2015, saj ste naredili velik preskok v vaših igrah in se prebili v slovensko reprezentanco. Kako bi opisali to obdobje?
Neverjeten preskok. Marca se je zgodil klik in odločil sem se, da bom začel delati drugače. Nikoli ne bom pozabil sestanka, ki smo ga imeli takrat s strokovnim vodstvom. Predstavili so nam zgodbe največjih športnikov, od Cristiana Ronalda, Thierryja Henryja do Michaela Jordana. Takrat sem spoznal, da samo delo prinaša rezultat. Nobenih izgovorov. Če boš trdo delal, se ti bo enkrat vrnilo. Ali se bo to zgodilo v dveh mesecih, letu, dveh ali petih, ni pomembno. Enkrat se ti bo zagotovo vrnilo. Meni se je začelo vračati zelo hitro in to me spodbuja, da delam še več. Poizkušam stopiti še stopnico višje. Prišel sem do reprezentance, kar je velika čast in tega si nisem nikoli predstavljal. Pred letom in pol bi se vsakemu, ki bi mi rekel, da bom reprezentant, smejal. Hkrati sem tudi spoznal, da ti trening vliva neverjetno samozavest. Če veliko treniraš, si tudi na tekmah veliko bolj samozavesten. Brez treninga ni nič.
Ali obžalujete, da ste šele sedaj prišli do tega zaključka?
Ko sem bil star 20 let, mi ni noben trener predstavil teh zgodb o uspehu. Tega manjka v našem nogometu in v delu z mladimi. Če bi bil zdaj star 20 let in bi bil moj trener Luka, bi bilo le nebo meja. Naši mladi igralci morajo to dojeti in poizkušati čim bolj črpati znanje od Luke. Očitno je, da zna in da je več kot popolnoma predan svojemu delu. Pozna ogromno zgodb o uspehu in vsaj enkrat na mesec nam predstavi eno izmed njih. Vsem mladim igralcem polagam na dušo, naj jim takšne stvari ne gredo skozi eno uho noter in drugo ven. Naj črpajo to znanje in začnejo delati na sebi. S takšnim načinom dela si bodo podaljšali kariere, hkrati pa bodo v zelo kratkem obdobju močno napredovali. Sam sem v osmih mesecih naredil ogromen napredek. Bolje se počutim in bolje igram. Trening, trening, trening. Drugega ni. Nobenih izgovorov. Ko zgrešiš podajo, se ne smeš jeziti na druge. Ko ti ne gre, moraš le trdo trenirati in biti tiho. Ne smeš se jeziti na trenerja, soigralce... Nihče drug ni kriv. Sam si kriv za svoj neuspeh in le trening te bo popeljal na pravo pot.
Ali je že prišel čas za vaš naslednji korak?
Bomo videli. Osebno mislim, da je, vendar se s tem ne obremenjujem, ker imam v Domžalah vse. Vemo, da se nogomet igra do 35 leta in da bi bilo lepo nekaj zaslužiti, ampak če se začneš obremenjevati z denarjem, se to hitro pozna na igrah. V Domžalah imam vse pogoje za napredovanje. Na individualni trening lahko pridem kadar hočem. Če potrebujem pomoč s sestavo treninga, je strokovno vodstvo vedno na voljo. Moram reči, da se mi nikamor ne mudi. Če bom šel, bom vesel, a obenem žalosten, ker bom moral zapustiti takšno skupino igralcev. Če pa bom ostal, bom še naprej trdo delal. Enkrat bo že prišel čas, ko bom prestopil v tujino. V to sem stoodstotno prepričan. Ali bo to sedaj ali naslednje leto, sploh ni pomembno.
Kaj napovedujete za spomladanski del prvenstva?
Razlika je po eni strani majhna, po drugi spet ne. Ostalo je še štirinajst tekem in zgodi se lahko marsikaj. Obljubim lahko, da bomo z igralci od osmega januarja naprej osredotočeni le na eno stvar in to je trdo delo. Prepričan sem, da bo potem rezultat prišel sam od sebe. Zelo pomembno je, da že na začetku ne bomo delali napak, kar se nam je zgodilo v lanskem spomladanskem delu sezone. Prav to nas je na koncu stalo višje uvrstitve. Od 27. februarja naprej bomo morali na vsaki tekmi dati vse od sebe in imeti zmagovalno miselnost. V spomladanskem delu ne bo časa za lepo igro, štele bodo le točke. Poleg tega smo v polfinalu pokala, tako da nas do boja za lovoriko čaka le še ena stopnica. Na dveh tekmah polfinala bo peklensko in prepričan sem, da bomo s fanti nabiti z emocijami in energijo, ki smo jo pokazali na zadnjih štirih tekmah. Naredili bomo vse, da pridemo v finale, kjer je vse mogoče. Verjamem, da letos lahko osvojimo pokal.
Letošnje leto je bilo vaše življenje v znamenju trdega dela. Ali boste v teh dneh nekoliko stopili s stopalke za plin?
Najprej bom obiskal Uroša Koruna na Poljskem, tako da si bom en teden vzel prosto. Sem tak človek, da več kot teden dni ne morem biti brez treninga. V preteklosti sem že poizkušal podaljšati to obdobje, pa ni bilo v redu. Po 20. decembru bom počasi začel z individualnimi treningi. Poizkušal se bom čim bolje fizično pripraviti na osmi januar, ko se začnejo priprave.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič