
Zimske priprave so na področju fizične priprave baza za celotno koledarsko leto in v tem obdobju je vaše delo še posebej pomembno. Kaj ste pripravili nogometašem za zimske mesece, ki so za njih najbolj naporni in neprijetni?
Zimski premor v Sloveniji traja skoraj 3 mesece, kar je izjemno dolga doba za igralce, ki so v tem obdobju brez pravega tekmovalnega ritma. Za njih je to izjemno dolgo in naporno obdobje, ki zahteva visoko raven psihološke pripravljenosti in samomotivacije. Za trenerje pa je to obdobje, v katerem lahko veliko postorimo tako v smislu fizične, kot tudi taktične priprave in je tako ključnega pomena za nadaljevanje sezone, hkrati pa je tudi že predpriprava za naslednjo sezono. Zaradi tega so igralci nemudoma po koncu prvega dela prvenstva odšli na zaslužen dopust, ki pa je trajal le 10 dni. Vsem smo pripravili individualne programe, ki jim omogočajo, da že na začetek priprav pridejo dobro pripravljeni in da v vmesenem času najmanj zadržijo svojo telesno pripravljenost. Cilje fizične pripravljenosti smo letos dvignili še za eno stopničko, saj želimo tudi na tem področju storiti korak naprej. Naš cilj je, da so igralci čim prej na visoki ravni fizične pripravljenosti, saj nas čaka veliko dela tudi pri razvoju ostalih elementov nogometne igre.
V 50-tih dneh igralce čaka 60 treningov in 9 pripravljalnih tekem. Kako ob takšnem številu obveznosti skrbite za razbijanje monotonosti?
V strokovnem vodstvu veliko pozornosti in časa posvečamo iskanju novosti in spremljanju modernih smernic na področju fizične priprave. V samem načinu priprave poizkušamo izhajati iz čim več različnih športov. Govorim o uporabi različnih pripomočkov, ki izhajajo tudi iz drugih športov, izvajanju treningov na različnih terenih (košarkarska dvorana, gozd, mivka...) in pa občasna udeležba na treningih različnih športov (borilne veščine, rugby,...), ki nam poleg razbijanja monotonosti služijo tudi kot odličen team building. S pomočjo uporabe različnih pripomočkov razvijamo celotno medmišično koordinacijo, ki je izjemno pomembna pri agilnosti, hitrosti in sami koordinaciji vrhunskega športnika.

Kako vaše delo usklajujete z glavnim trenerjem?
Vsakodnevna komunikacija z glavnim trenerjem je obvezna. Uskladiti je potrebno dneve, v katerih je trening posvečen fizični in dneve, ki so namenjeni taktični pripravi. Uskladiti moramo tudi stopnjevanje intenzivnosti v procesu treniranja in pripraviti celoten sedemtedenski plan priprav. Velik del fizične priprave, predvsem specifično nogometne, se razvija tudi v igrah posesti z žogo. Del treninga vzdržljivosti pa je prav tako mogoče povezovati z določenimi tehnično-taktičnimi elementi, ki se pogosto uporabljajo v našem modelu igre. Tako je izmenjava idej in mnenj z glavnim trenerjem izjemno pomembna, saj Luka točno ve, čemu je poleg fizične priprave v samem procesu treniranja še potrebno posvetiti čim več časa. Vseskozi sledi novim smernicam v nogometu in mi velikokrat pomaga z nasveti, saj ima tudi sam ustrezno izobrazbo s tega področja in seveda neprecenljive izkušnje še iz časov, ko je bil poklicni nogometaš.
Kakšne so vaše obveznosti na področju fizične priprave med tekmovalno sezono?
Z igralci, ki niso v prvotnem planu za tekmo oziroma na tekmi ne igrajo, opravljamo dodatne treninge, saj s tem vzdržujemo njihovo stopnjo pripravljenosti. Tako imajo na dan tekme vedno dodaten trening, saj se v nogometu stvari hitro obrnejo. Le dobro pripravljeni nogometaši lahko primerno priskočijo na pomoč ekipi in tega se morajo igralci tudi zavedati. Lep primer je Jure Balkovec, ki v začetku prvenstva ni dobival priložnosti za igro in je opravil izjemno veliko število individualnih treningov. Ko je prišla priložnost, je bil nanjo pripravljen in jo je zgrabil z obema rokama. Poleg dodatnih treningov sem odgovoren tudi za rehabilitacijo igralcev po poškodbah in vračanje v trenažni proces, kjer pa svoje delo usklajujem z našima odličnima terapevtoma.

Decembra ste bili na izobraževanju na Rogli, kjer so predavali vrhunski kondicijski trenerji. Kakšne so moderne smernice na tem področju?
Vsi glavni trenerji si želijo, da so njihovi igralci hitrejši, močnejši, bolj vzdržljivi, na kratko povedano, bolje pripravljeni od tekmecev. Zaradi tega je delo kondicijskih trenerjev izjemno pomembno in zahtevno, saj zagotavlja, da so igralci sposobni skozi celotno sezono v visokem ritmu odigrati vseh 90 minut. Opravlja tudi preventivno nalogo, saj ob pravilnem delu zmanjšuje količino poškodb, ki so velikokrat vzrok za neuspešno sezono. Dobra fizična priprava nogometaša je izjemno kompleksen proces, ki je sestavljen iz številnih aspektov. Za kondicijskega trenerja je izjemno pomembno sledenje novim smernicam, saj so pri fizični pripravi najpomembnejši detajli. Slednji ločijo odličnega trenerja od dobrega. Na vsakem seminarju izvem nekaj novega in dobim kakšno idejo. Akademija na Rogli z Luko Milanovičem na čelu, ki je eden največjih strokovnjakov na našem področju in se ukvarja s fizično pripravo igralcev na najvišji svetovni ravni, je potrdila, da naše delo poteka v pravi smeri. Hkrati sem dobil še nekaj novih idej, ki nam bodo koristile pri razbijanju monotonosti med pripravami.
Domžalsko moštvo je v zadnjem obdobju znano po dobri fizični pripravljenosti. Kako pomembna so pri tem testiranja, ki jih redno opravljate?
V današnjem nogometu je poleg taktične dobra kondicijska priprava temelj vsake ekipe, ki si želi biti uspešna, zato ji v Domžalah posvečamo veliko energije in časa. Da dobimo podatke o tem, v kakšnem stanju so igralci in kakšen je razvoj njihovih fizičnih sposobnosti, jih je potrebno večkrat letno testirati. Ti rezultati nam služijo za pripravo treningov, obremenitev na samih treningih in za oceno oziroma vpogled v razvoj fizičnih sposobnosti ter spremljanje njihovih trendov. Pred začetkom in na koncu vsakih priprav igralce testiramo na področju morfologije (telesnih značilnosti), vzdržljivosti, hitrosti in eksplozivnosti.

Večja so finančna sredstva, bolj temeljito lahko klubi nadzirajo pripravljenost, regeneracijo in rehabilitacijo igralcev. Koliko slovenski klubi zaostajajo za bogatejšimi tujimi klubi?
Zagotovo imamo tukaj največje rezerve v primerjavi z najbogatejšimi klubi, saj si določenih dragih naprav ne moremo privoščiti. Biti moramo veliko bolj iznajdljivi, če se želimo primerjati in ostati v stiku z evropskimi klubi. Gre za podrobnosti, ki lahko velike klube ločijo od manjših. Govorim o napravah za rehabilitacijo in regeneracijo, ki športnikom omogočajo hitrejše okrevanje po poškodbi in hitrejšo regeneracijo. Takšne naprave stanejo več tisoč evrov, nekateri vrhunski nogometaši pa jih imajo kar doma, medtem ko slovenski klubi o tem trenutno bolj kot ne lahko le sanjamo. V Domžalah tudi na tem področju vlagamo v okviru svojih zmožnosti, predvsem z nakupi novih naprav za rehabilitacijo in regeneracijo. Naslednji korak predstavlja sistem za spremljanje nogometašev med treningom in tekmo. Z njim bi bili treningi še bolj natančno vodeni in načrtovani oziroma individualizirani. Kvalitetni sistemi so za naše zmožnosti trenutno še predragi, tako da si moramo na tem področju pomagati izključno s svojim strokovnim znanjem in iznajdljivostjo.
Kakšne so še vaše naloge v strokovnem vodstvu?
Poleg telesne priprave med treningi pogosto pomagam tudi na igrišču. Samostojno vodim in pripravljam dodatne treninge za nogometaše, ki niso v kadru za tekmo, skrbim za poškodovane igralce, izdelujem dodatne individualne treninge, pomagam pri analizi tekem in pripravi na nasprotnika, pripravljam razna gradiva za nogometaše, skrbim za vsakodnevno komunikacijo z igralci, spremljam njihovo stanje... Na vseh teh področjih sodelujem s fizioterapevtoma, pomočnikom glavnega trenerja, trenerjem vratarjev in seveda glavnim trenerjem. Nogomet je ekipni šport in enako velja tudi za delo v strokovnem vodstvu.

Kaj pričakujete v spomladanskem delu sezone?
Uresničitev zadanih ciljev, ki so bili določeni že pred sezono, kar pomeni uvrstitev v evropska tekmovanja in še naprej držati stik z vodilnima ekipama. Hkrati moramo storiti korak naprej v fizični pripravljenosti, kjer moramo predvsem povečati število sprintov, ki jih opravimo na posamezni tekmi, saj imamo tu največ rezerv. Na tem bodo tudi temeljile celotne priprave.
Tekst: Grega Krmavnar
Foto: Lado Vavpetič in Grega Krmavnar
























