Med drugo svetovno vojno klub ni deloval. Prva tekma po vojni je bila zopet na nekdanjem igrišču SK Domžale pred gostilno Keber in to septembra 1945. Na tem igrišču so nogometaši igrali do leta 1947. Sledila je nova selitev in sicer na prostor za nekdanjo Pollakovo usnjarno, kar je približno tam kjer stoji sedanje nogometno igrišče v športnem parku. S pomočjo takratnega predsednika Občinskega ljudskega odbora Antona Varška so na zemljišču nacionalizirane Pollakove tovarne zgradili nov prepotrebni stadion. Načrte za izgradnjo je naredil ing. Stanko Bloudek, ki je nadziral tudi samo gradnjo. Z novim stadionom ob Kamniški Bistrici se je po drugi svetovni vojni nogomet v Domžalah dvignil na višjo raven. Na predlog ing. Bloudka je bil ustanovljen strokovni odbor, ki naj bi rešil problem organizacije nogometa v Domžalah. V klub je prišel Milan Lesjak, igralec takratnega ligaškega moštva Enotnost (nekdanja Olimpija), ki je prevzel treninge igralcev NK Domžale. Sistem dela je že na začetku zajemal selekcijo starejših članov, mladincev in pionirjev. Med temi je trener Lesjak poiskal nadarjene nogometaše, katerim je dve leti posredoval svoje znanje in jih pripravljal na večje dosežke v nogometu. Lesjakovo obdobje dveh let je prineslo Domžalam izredno bogat nogometni kader igralcev, s katerimi je bil nato NK Domžale zagotovljen priliv igralcev za tekmovalne obdobje tja do leta 1970. 
Moštvo NK Domžale v letu 1961
Zgoraj od leve proti desni: Tone Rode, Janez Habjan, Lojze Kralj, Jože Marolt, Franc Kosirnik, Tone Videmšek, Vinko Končan, Marjan Laznik, Peter Pirnat, Janez Rode
Spodaj: Hanzi Šmit, Vili Majdič, Ismet Hodžić, Stane Kovač, Lojze Podmiljšak, Milan Pevec
V maju 1952 je v Domžalah gostovalo ligaško moštvo NK Lokomotiva. V moštvu NK Domžale je nastopil tudi sam trener Filip Lesjak. Zmagali so gostje z 2:1. Gledalcev je bilo preko 2000; morda je bil to največji dogodek domžalskih nogometašev dotlej, saj do leta 2005, ko je v Športnem parku gostoval nemški Stuttgart, ni bil presežen. Od začetka petdesetih let 20. stoletja je moštvo nastopalo v podzvezni ligi (ljubljanska podzveza), ki se je kot srednje kvalitetna slovenska kategorija nenehno soočala z dejstvom, da tudi najboljša moštva iz tega okolja ne zmorejo še enega kakovostnega preskoka in sicer v višje tekmovanje. Konkurenca v kateri je dolga leta nastopalo moštvo Domžal se je imenovala tudi 1. podzvezni razred v katerem so bila naslednja moštva: Proletarec (Zagorje), Bratstvo (Kisovec), Hrastnik, Litija, Bela Krajina (Črnomelj), Svoboda (Vič), Poštar (Ljubljana), Duplica, Rudar (Kočevje), Partizan (Kočevje), občasno Slovan (Ljubljana) in še nekatera druga moštva. Skoraj vsaka tekma je bila svojevrsten derbi, ki se je odlikoval z veliko borbenostjo ekip. NK Domžale je bil vedno pri vrhu lestvice, ekipa je več let uspešno nastopala vse do kvalifikacij za vstop v višjo ligo tekmovanj, vendar ji v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih ta preskok v višjo konkurenco ni nikoli uspel. Za Domžalčane je bil najostrejši derbi vedno z nogometaši Duplice, ki je bila v petdesetih letih najuspešnejše moštvo s Kamniškega. Derbiji med Domžalčani in Kamničani so bili vedno dobro obiskani, igrišče ob Kamniški Bistrici na Duplici pa kar premajhno, da bi sprejelo vse gledalce iz Domžal in Kamnika.
Moštvo NK Domžale v letu 1970
Stojijo z leve proti desni: Jože Hafner, Marjan Tomazin, Marjan Hribar, Mavricij Okorn, Toza Veselinović, Dolfe šmid, Vinko Kušar, Srečo Vugrinec
Spodaj: Matjaž Pavlin, Miro Sršen, Marjan Šlajpah, Bogo Deisinger, Jani Zule
Čeprav se v ligaškem tekmovanju Domžalčani niso uspeli uvrstiti v močnejšo ligo, so leta 1965 dosegli največji uspeh v pokalu maršala Tita. Zapovrstjo so premagali nekaj renomiranih nasprotnikov. Med drugim so premagali člana slovenske republiške lige Rudar iz Trbovelj. Naslednji nasprotnik domžalskih nogometašev je bilo drugo moštvo Olimpije, v katerem pa je igralo več tedanjih igralcev prvega moštva. Domžalčani so se že z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja za območje ljubljanske podzveze za leto 1965 zelo odlikovali in dosegli – kar zadeva pokalno tekmovanje – enega največjih uspehov tedanjega časa. Ob koncu šestdesetih let je bilo v Domžalah 350 aktivnih igralcev nogometa, od tega 63 registriranih pri nogometni podzvezi Ljubljana.
Vir in foto: Nogomet v Domžalah, njegovih osem desetletij, avtor: Matjaž Brojan
> 2008 - 2012 Čas sprememb in osvojitev pokala
> 2002 - 2008 Od 2. lige do naslova državnega prvaka
> 1991 - 2002 Obdobje vzponov in padcev
> 1970 - 1991 NK Domžale do osamosvojitve Slovenije
> 1921 - 1940 Pred drugo svetovno vojno
